Steklene vitrine se najpogosteje uporabljajo v muzejih, galerijah in podobnih ustanovah, vsake toliko časa pa jih vidimo tudi pri kakšnem zasebnem zbiratelju, saj omogočajo pogled na izdelke iz vseh strani. Ker se morajo vitrine prilagajati stvarem, ki bodo v njen in ne obratno, se vitrine vedno izdela po meri. Za posebne prostore se lahko izdelajo tudi vitrine ne klasičnih pravokotnih ali kvadratnih dimenzij.
Steklene vitrine izdelujemo iz varnostnega kaljenega ali lepljenega stekla. Za večjo transparentnost lahko uporabimo stekla z nizko vsebnostjo železa – tako imenovana bela stekla (»low iron glass« ali optiwhite steklo) ipd. Za vrhunske muzejske vitrine pa je na voljo tudi antirefleksno steklo z nizko vsebnostjo železa. Tako steklo omogoča idealen pogled eksponata v vitrini, brez bleščanja steklenih površin. Primer: www.guardianglass.com/eu/en/products/brands/clarity
Spoje med stekli izvedemo z UV lepilom, da niso opazni. Dobimo videz, kot da so stranice vitrine zlite iz enega kosa. Običajno so stranice stekla brušene pod kotom 45°.
Za večje dimenzije vitrin, kjer so stranice večje od 2 m, bi bil UV spoj zaradi neelastičnosti tvegan za transport. V tem primeru se stranice vitrine spoji na kraju samem s transparentnim silikonom ali akrilnim prosojnim dvostranskim lepilnim trakom.
